Tri četrtine staršev nadzoruje uporabo interneta – Nasvet za net

To je le ena izmed zanimivih ugotovitev zadnje raziskave Eurobarometra o tem, kako starši vidijo uporabo interneta pri svojih otrocih. Najbolj nas skrbi, da bi bili otroci izpostavljeni pornografskim in nasilnim vsebinam.

Intervjuvanih je bilo 12.750 staršev v vseh 27ih državah članicah, ki imajo otroke stare med 6 in 17 let. V vsaki državi so telefonsko intervjuvali približno 500 staršev (na Cipru, Luksemburgu in Malti 250).

Uporaba interneta pri otrocih

Približno ? otrok med 6. in 17. letom uporablja internet. Delež je med posameznimi državami precej različen: tradicionalno najvišji odstotek uporabnikov je v Skandinavskih državah (Finska 94%, Danska, Nizozemska in Estonija 93%, Švedska in VB 91%), najnižji pa v državah na jugu Evrope (Italija 45%, Grčija in Ciper 50%). Slovenija se uvršča v vrh – po mnenju staršev internet uporablja 88% slovenskih otrok.

Zanimivo je, da je na ravni EU procent staršev, ki uporabljajo internet višji od procenta otrok, ki uporabljajo internet (84% staršev in 75% otrok), kar je v nasprotju z mnenjem, da otroci več uporabljajo internet. A če številke pogledamo natančneje se razkrije, da je ta razlika večja, če so otroci mlajši: med 6 in 10im letom tako internet uporablja 60% otrok in 81% njihovih staršev, razmerje pa se v kasnejših obdobjih izenači – med 11. in 14. letom uporablja internet 86% otrok, med 15. in 17. pa 85%. Devet izmed desetih otrok, ki uporabljajo internet, ima dostop od doma, ena tretjina med njimi jih ima svoj računalnik. Starost v kateri otrok dobi svoj računalnik je nekje okoli 15 leta – medtem ko otroci med 6. In 10. letom večinoma delijo računalnik z drugimi člani družine (v 72% primerov), ima že več kot polovica (58%) otrok med 15. In 17. letom svoj računalnik.

Starši o nevarnostih

Starši menijo, da sta pornografija in nasilje največja nevarnost, ki ji je otrok lahko izpostavljen na internetu – 45% jih je zelo zaskrbljenih, 20% zaskrbljenih. Glede komunikacije, vzpostavljanja kontaktov po internetu, starše najbolj skrbi grooming (60% zelo zaskrbljenih in zaskrbljenih), medvrstniško nasilje po internetu (54%) oz. mobilnem telefonu (49%).

Zanimivo: starše najmanj skrbi, da bi otroci pri uporabi interneta razkrili osebne podatke – le četrtina jih je zelo zaskrbljenih in 21% zaskrbljenih.

Česar ne poznamo, tega nas je strah: strah pred neprijetnimi izkušnjami, ki so jih lahko deležni otroci na internetu in zasvojenostjo z internetom, je večji pri starših, ki interneta ne uporabljajo. Takšne skrbi ima namreč približno 1/3 staršev, ki uporabljajo internet in 43% staršev, ki interneta ne uporabljajo.

V Sloveniji je starše najbolj strah, da bi otroci naleteli na slike pornografije in nasilja (55% zaskrbljeni, oz. zelo zaskrbljeni), bili žrtev nadlegovanja drugih otrok – medvrstniškega naslija (52%) ter, da bi otroci postali žrtev internetnega groominga (50%).

Vas prosijo za pomoč?

Kot kažejo podatki iz Evrobarometra, slovenski otroci staršem zaupajo in pričakujejo njihovo pomoč. Kar 45% slovenskih otrok je za pomoč v zvezi s težavami na internetu že zaprosilo starše, kar sodi v sam evropski vrh (Danska 48%, Finska 48%). Številka je sicer lepa, a če pobliže pogledamo, gre predvsem za posvetovanje o tehničnih težavah in pomoč pri iskanju informacij. Le 6% slovenskih otrok – številka je primerljiva z večino drugih držav – se je do sedaj namreč na starše obrnilo zaradi tega, ker so bili žrtve medvrstniškega naslija po internetu ali groominga. Analiza ne razkrije podatkov o tem, ali je številka tako nizka zaradi tega, ker je tovrstnih neprijetnosti malo, ali zaradi tega, ker takšnih zadev otroci svojim staršem enostavno ne zaupajo.

Kako nadzorujemo?

Kar tri četrtine staršev pogosto nadzoruje uporabo interneta pri svojih otrocih. Tretjina med njimi pa jih je poleg otroka vedno, kadar uporabljajo internet doma. Najpogosteje starši preverjajo katere spletne strani otroci obiskujejo, najmanj pa preverjajo njihovo e-pošto. Približno polovica staršev je na domač računalnik namestila program za filtriranje vsebin, 37% tudi programe za nadzor. V Sloveniji 45% staršev namesti katerega izmed programov za nadzor oz. omejevanje ali oba.

Postavljanje pravil

V treh četrtinah družin starši postavijo pravila kaj je in česa ni dovoljeno početi na internetu. Največ prepovedujemo razkrivanje osebnih informacij (92%), nakupovanje po internetu (84%) ter komuniciranje z neznancu (83%). Najmanj prepovedujemo neposredno sporočanje (37%), izmenjavo datotek (igre, glasba, filmi) – 38% ter obiskovanje določenih spletnih strani (49%).

Kam bi prijavili nedovoljene vsebine

Večina staršev bi spletne strani, ki ponujajo škodljive vsebine prijavila policiji (92%). Le 38% (Slovenija 40%) bi jih prijavilo točki za prijavo (v Sloveniji je to Spletno oko), oz. kateri izmed nevladnih organizacij (33%).

Kako bi lahko bilo bolje?

Večina evropskih staršev (88%) meni, da lahko največ naredijo v šolah, kjer je potrebno otroke bolje podučiti o prednostih in slabostih ter varni rabi interneta. Starši (87%) menijo tudi, da bi moralo biti več akcij osveščanja ter pogrešajo več informacij za starše na spletnih straneh, ki jih uporabljajo tudi otroci. 86% se jih zavzema za strožjo zakonodajo, 84% pa si želi kontaktnih točk, kjer bi lahko informacije dobili tako starši, kot otroci.

Najpogostejši vir informacij o varni rabi interneta so družina in prijatelji (71%) ter mediji (62%). Zanimivo je, da jih le petina (21%) informacije poišče pri organizacijah, ki se ukvarjajo z varnostjo na internetu, oz varno rabo interneta.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *